#avgust24

2019, sobota.

Včeraj zvečer sva dobila obisk. Z juniorjem smo se lepo sedli na najini provizorični terasi pred vhod, jaz sem pil malo pivo, ker mi je samo za lušt, on je srkal ta veliko. Pa lučko je prinesel, veganski magnum, zato sem si dovolil grešiti s sladico. Kmalu se nam je pridružil ded, ki je pripovedoval zgodbe iz svoje preteklosti in pojasnjeval o prednikih. Sedeli smo v krog in kurili tisto polžasto zadevo proti komarjem, ki jo je stalno ob takih večerih na Krajni kurila rajna Ema.

No, zato se mi je čas malo zavlekel v noč, malo sem spal, ampak to nima skrbi, ker sem itak zdaj še stoodstotno doma brez strukturiranega urnika. Vstal sem kot vse ostale svoje dni in se lotil jutranjega gibanja. Ni mi bilo iti nekam med njive, tudi ker se nisem tokrat čutil dovolj pogumnega, sem izbral tisto lažjo varianto in šel petnajst minut v smer Petanjcev in nazaj, po pločniku. Sobota je, zato skoraj ni prometa ob tej uri, kar mi tudi ugaja.

Kosilo je bilo v moji domeni, da ga naredim. Odločil sem se za enostavno varianto, da sem najprej prepražil čebulo in polnozrnato moko, potem pa kuhal kose paradajza, paprike, čebule in česna. Začinil po okusu, tega ne bom našteval. Potem sem juho precedil in v juho strosil brokoli, ki nama je ostal od včerajšnje pojedine. Na glavno jed pa slivovi cmoki, že predpripravljeni. Sem na olju prepražil drobtine, ki so nama tudi hodile viška, pa je bilo potrebno porabiti. V knejdlinih so bile mislim da slive.