#avgust11

2019, nedelja.

Ne tečem 14. dan. Dva tedna že ne tečem! Rama je boljša, manjkrat boli. Kot oster rez zaboli, če naredim nekontroliran gib malo predaleč od varnega v opornici. To noč sem tudi dobro spal, le zjutraj sem se zbudil, ker se mi je roka v ortozi malo mravljinčila. Občutek, da mi del telesa spi, ne prenašam. Vstal sem in razmišljal o spremembi svojih jutranjih ritualov. Ker bo kmalu tu tudi nekdo, ki me bo potreboval pri zadovoljevanju na začetku vseh svojih potreb, moram postati bolj fleksibilen pri svojem početju. Razmišljam, da zjutraj ne bi več pil kavo na stranišču, ampak samo vodo, da ne bi zjutraj zgodaj najprej bral časopisja, ampak da raje nekaj strani kakšne knjige, ki jo nosim z mobitelom s seboj. Da je bolje postati minimalističen, pa me je navdahnilo, ko sem prebral članek o jutranjem teku na tešče v Delovi prilogi Polet. Nekje v Afriki naj bi tekači na dolge proge vstajali o šestih in se ob šest in petnajst zjutraj tesči zbirali na ulici, da skupaj z drugimi tekači naredijo trening. To me opogumlja, da bi opustil zamudo, ki so jo naredim s kavo, ki jo itak lahko pijem ali spijem v službi.

Kronika:

  • Krkavče: Po umoru zakonca grožnje morilčevih svojcev prejemajo tudi sosedje umorjenih.

Kosilo: Polpeti iz prosene kaše, poletna solata (paradajz, paprika, čebula), pa popečene bučke.

Babyzaver: Za otroško sobo, nalepke za na steno. Stikersi.