#avgust03

2019, sobota.

Šesti dan ne tečem. Včeraj pred spanjem sem se uspel prvič od operacije stuširati. Iz rut za na glavo, ki jih uporabljam pri teku, sem splel veliko ruto, da sem imobiliziral prizadeto roko pod tušem. Še pred tem sem pa bil na enem sprehodu v standardnem krogu Tropovci-Gradišče (2,35 km). Najprej sem bil pogumnega koraka, potem sem se pa moral povsem upočasniti in prizadeto roko bolj zatisniti v ortozo, s prsti pa se držati za tkanino. Občasno sem se ustavljal za krajši čas. Še sprehod, ki je bil prvi in edini dnevni čas na prostem, je bil težaven. Ponoči pa sem videl jaz vraga – bolelo me je in nisem mogel nazaj zaspati, ko sem se prebudil iz norčastih sanj. Moral sem iti v dnevno sobo na kavč, si položiti vzglavnike okrog trupa, si hladiti rano in zaspati v polsedečem položaju. In kaj se mi je sanjalo? Da sem si na trebuh dan kirurško vdelati trezor, potem pa sem imel problem, da se je na oprijeti majici videl okvir in še večji problem, da zdaj moje trebušne mišice ne bodo več vidne. Glede na težko noč sem se pa spomnil, da so prvi tedni po operaciji namenjeni obvladovanju bolečine. Danes moram biti zato bolj zmeren.

Kosilo: Lovig Hut Maribor, kosilo (juha z vegansko smetano in spomladanske testenine v poletnem obdobju, sladica pa bajedera).

Babyzaver: Na delavnici sem se podučil, kako pravilno rokovati z dojenčkom – dvigovanje, previjanje… S fizioterapevtskega vidika kaj je prav in kaj narobe.