#julij28

2019, nedelja.

Tek: Zavestno sem šel v to nedeljo in si spet privoščil poležavanje do šeste ure zjutraj. Deževalo je. To je zadnji tek do moje rehabilitacije. Prekinjam niz teka vsak dan (#tekvsakdan), ki ga izvajam od vključno 3.12.2018 (#december03) oziroma od 16.7.2018 (#julij16) z dvema dnevoma prekinitve (zaradi bolezni 1.12. in 2.12.2018). Vse ostale dni sem tekel in je postal del mojega vsakdanjika. Za zadnji tek sem si izbral pet km dolg krog, ki sem ga zadnje mesece dosti tekel in storil slovo skozi Gradišče mimo drevesnice, mobitelovega oddajnika, pokopališča, OŠ in domov. Poletno deževje mi je bilo v tolažbo. Božale so me kaplje dežja in oziral sem se v nebo. V sebi sem želel shraniti ta občutek, kako je, ko tečeš, ko tečeš lahkotno, z užitkom, tako celostno, kot da je to življenje.

Fundoš: Preden odidem, sem si zadal pomočti v ogračeku. Plevel se je spet razrasel, ker pa je padlo precej padavin, sva ga z lahkoto potrgala z ogračeka. Trajalo je sicer vso dopoldne, ampak ograček je zdaj spet lep.

Kosilo: Nekaj časa si ne bom mogel rezati pice, zato naj bo zadnje kosilo najboljša pica, ki jo naredijo v piceririji Potač Gornja Radgona – s sojinimi kalčki (brez sira). V trgovini sem si nabavil še zadnje malenkosti, pa avto sem opral, da ne bo od ptičov posran čakal na vrnitev moje sposobnosti šofirati vozilo.