#junij27 2022, ponedeljek

Čapi, nov družinski član, pasje sorte beagle, čeprav ga moja žena ljubkovalno pokliče "opica mala", se je po prvem tednu bivanja pri nas verjetno sprijaznil, da je to njegov drug in dokončen dom. Tudi ostalim družinskim članom je zdaj stopilo že v normalni kontekst, da imamo Čapija in se je tista histerija, kaj smo si s tem nakopali, že malo umirila. Mali je v vrtec nesel sliko Čapija in sebe, da ga predstavi svoji skupini. V redu je, da bosta skupaj odraščala in če pomislim, da je Čapijeva pričakovana življenjska doma 12-15 let, bom z njim tudi jaz dozorel morda še z njim v abrahamovca. Spremljal me bo torej v najbolj produktivnih letih življenja oziroma v obdobju, ko je še pričakovati nekaj vzponov in razvoja, potem pa bo tudi meni krivulja zavila navzdol. V bistvu je teh 15 let, kolikor si jih pripisujem za to obdobje, res kratka doba. Prav dobro se lahko zdaj spominjam, kako je bilo 15 let nazaj, kje sem bil. Če se ne bi poročil in si ustvaril družine, bi zdaj ob tem razmisleku doživel hudo eksistenčno krizo zaradi svoje bivanjske neizpolnjenosti.

#junij24 2022, petek

Priskrbel sem si ključek od kavnega avtomata, na katerega lahko naložim drobiž ali bankovce in potem elegantneje naročim kavo. Pred leti sem to že imel in potem ugotovil, da ta ključek deluje samo na izbranem avtomatu, na katerega je vezan. Ker sprejema od vključno pet centov navzgor, se bom sproti znebil drobiža, ki je manjši od enega evra, ki pa tudi meni ni več drobiž, Doma nama zadnje obdobje pripravljam kavo Jacobs, ustrezna cena za dober okus, dober kompromis obojega bi rekel. Na tem avtomatu v službi, ki je v drugem nadstropju stavbe in moram po stopnicah, da pridem do njega, se ponuja ista znamka kave. Ne bomo odprli razprave, ali lahko o toplem napitku, ki priteče iz takšnega avtomata, govorimo kot o kavi. Poanta je, da sem danes šel po to kavo, plačal s tem nebeškim ključkom, na katerega sem naložil denar, in potem je iz avtomata pritekla topla voda. Samo topla voda, pa še to nekam umazanega izgleda. Štirideset centov sem nato besen z občutki prevare zlil v odtočno režo sosednjega avtomata z vodo. Preklet mašin. Bolj kot denarja, ki sem ga zlil v odtok, me je bilo besa zaradi pričakovanja, ki sem si ga ustvaril pred tem, da si privoščim fini sprehod po štengah, vzamem eno mini pavzo in se vrnem v svojo pisarno z lončkom kave, samo da je nekaj kavi podobnega in toplega. Bolje bi bilo, da si ne bi vzel pavze.

#junij22 2022, sreda

S kužkom smo včeraj veselo odjadrali na veterinarsko postajo, da uredimo papirje oziroma registracijo ob spremembi lastništva psa. Pot za teh deset kilometrov je bila bolj naporna od tiste uro in pol trajajoče, ko smo ga kupili in pripeljali domov. Žena je zdaj vsa skrempljana od ramen do komolca. Sva dorekla, da je treba nemudoma nakupiti transportni boks za psa, ki sem ga sicer že iskal in tudi dobil strokovni odgovor, kakšen ustreza standardu našega psa, vendar z nakupom odlašal zaradi cene tega artikla. Zaradi te včerajšnje izkušnje na poti bo denarnica ob nakupu transportnega boksa manj bolela. Vse pa gre bolj ali manj v smer, da smo v družino dobili drugega otroka. Že se poigravam s predstavami, da mali na risanju družinske risbe poleg atija, mamice in sebe na risbo doda še psa, kot ga je včeraj klical "pes" in ne "Čapi", kot smo ga uradno poimenovali.

#junij21 2022, torek

Avto sem med vožnjo prešaltal v prvo prestavo in zapeljal v drugo polovico klanca. Mater, pa kje to živijo, sem pomislil in morda istočasno pokomentiral na glas. Pri skoraj vsaki hiši vsaj en traktor, tudi po več ni izjema. Pa potem nam Prekmurcem pravijo, da smo pretežno kmeti, oziroma so tako rekli. Pa naša naselja so Miami Beach proti tem krajem. Luksuz imamo, da smo na ravnem. Očitno pa to te ljudi na bregovih niti najmanj ne moti. Njihov razgled po okoliških hribih je izjemen. Ko smo sedeli z gostiteljico na terasi, sem občudoval Boč. Rekel sem, da ga občasno ob lepem vremenu lahko vidim tudi od nas, vendar z druge strani.

Pes, ki ga je mali izbral preko fotografije v prejetem sms-u, ko sem mu ponudil dva kužka na izbiro, se je takoj ob našem prihodu zasidral okrog nas. Kot da bi že nekaj dni čutil, da prihajamo ponj. Kot da bi se že poznali. Med potjo domov niti enkrat ni polulal ali pokakal. Mali je cvilil od navdušenja, ko mu je pes dajal poljube, ga vohal in lizal. Od tega navdušenja je med vožnjo gor in dol po cesti mali potem hitro omagal in zaspal. Žena je poročala, da tudi pes spi, samo da ga s celo roko močno stiska k sebi in zgleda, da psa to pomirja. Peljal sem našo razširjeno družino domov. Dolgo smo bili že na poti in jutri je nov dan, sem pomislil.

#junij19 2022, nedelja

Temperatura morja naj bi bila okrog 25 °C, pa trepetam, ko je treba v vodo. Ker si tudi tokrat nisem nabavil plavalne copate, čeprav ne vem točno zakaj ne, po tem kamenju ne zdržim stopicati. Čez sto metrov hoda je potrebnega, da prideš do globine, ki pokrije boke. Moj stil je bolj hiter šok, čim prej tem bolje, da si ne premislim. Po stopnicah s pomola direkt zdrs v vodo in potem plavanje, dokler me ni več mrzlo, ne pa ta mazohizem s centimetrskim potopom telesa, ko te kamenje drega v podplate. Z malim, ki ga navajaš na morje, gre pač počasi. Ne razumem ljudi, ki trdijo, da je voda pretopla. Meni je še tista v bazenu, ki je bila izmerjena pri 31 °C, premrzla. Plačam, pa potem še trpim hlad.

#junij18 2022, sobota

S pomola, ko je sonce zahajalo, sem malemu kazal na stavbo z rumenim pročeljem, oddaljeni kakšnih dvesto metrov zračne razdalje. Pred skoraj tremi leti sem bil v njej operiran. Bolnišnica Valdoltra. Mali je takrat bil še v maternici, slaba dva meseca pred porodom. In od takrat pa do zdaj se je zgodil vesoljski premik v mojem življenju. Niti tri leta še ni. Po tej operaciji sem začel tudi teči vsak dan, pa to je še najmanjša sprememba.

Zdaj sem tu z družino in se spominjam, da preden so mi dali narkozo, sem se v mislih za vsak slučaj poslavljal od bodoče žene in še nerojenega otroka. Ker je v meni malo drame, je v mojem scenariju obstajala tudi možnost, da se ne prebudim nikoli več. Kaj pa veš, do kakšnih zapletov lahko pride, pa v celoti si izven kontrole, predan drugim v roke.

Na Valdotro me je spomnil glasen zvok pava, ki se je slišal s tiste strani obale. Rad bi ga pokazal malemu. Kot da bi se dogajalo včeraj, so živi moji občutki od takrat. Kdo ve, kaj bo spet čez skoraj tri leta. Malo me je strah, če se bo spet toliko dogajalo in v tem času se lahko toliko zgodi. Tudi takrat sem bil tam v poletnem času. Pomislil sem, da so drugi na dopustu in se sproščajo, a jaz se prebijam čez pomembno prelomnico, ki me bonaslednja dva meseca prisilno spravila na bolniško dopust.

Zdaj sem pa na srečo na tisti drugi strani, med tistimi, ki počitnikujejo in se samo navzven brez bolnišničnih skrbi ozirajo po njenem pročelju.